Kaj uniči pršice in kako resna je alergija?

Številni posamezniki imajo lahko alergijsko reakcijo na različne snovi, ki povzročijo reakcijo imunskega sistema. Ena od bolj pogostih oblik reakcij je alergija na pršice, ki lahko izzove različne odzive. Lahko se vam pojavi zamašen nos, lahko imate težave z dihanjem, ki spominja na astmo, ali pa se pokažejo različni kožni izpuščaji. V nekaterih primerih lahko pride celo do konjunktivitisa oziroma vnetja očesne veznice.

Če se tudi vi spopadate s tovrstnimi težavami, se verjetno sprašujete, kaj uniči pršice. Vendar bolj kot to je pomembno, kaj lahko storite, da preprečite njihovo razmnoževanje, ker boste le z zmanjšanjem njihovega števila lahko poskrbeli za učinkovito omejitev težav in omilitev ali celo odpravo simptomov.

Kako hude so lahko reakcije?

Če ste tudi sami pravkar ugotovili, da imate podobne simptome, in sumite, da jih povzroča alergija na pršice, je priporočljivo, da opravite kožno testiranje, ki bo potrdilo ali ovrglo vaš sum. V primeru, da je sum potrjen, in imate težave s solznimi in/ali srbečimi očmi, kašljem, zamašenim nosom, izpuščaji, ali hropete in vas stiska v prsih, vam bo zdravnik predpisal začasno jemanje antihistaminikov. V nekaterih primerih bo potrebno ob antihistaminikih uporabljati tudi inhalator za takojšnje olajšanje težav z dihanjem.

Sicer pa se ob dlje trajajočih simptomih lahko pojavijo drugi spremljajoči problemi, kot so nespečnost oziroma zaspanost ter utrujenost, slabša sposobnost koncentracije, padec učinkovitosti v službi oziroma v šoli ter nepojasnjene spremembe v razpoloženju. Vse skupaj lahko občutno poslabša vašo kakovost življenja, zato je nujno ugotoviti vir težav in ustrezno ukrepati.

Kdo ali kaj je v resnici pravi povzročitelj?

Morda tega niste vedeli, a prve težave z dihanjem zaradi pršic so zabeležili že v srednjem veku. Proti koncu 18. stoletja so opisovali stiskanje v prsih, ki naj bi ga povzročila prav alergija na pršice. Te mikroskopsko majhne živalce se sicer prehranjujejo z odmrlimi kožnimi celicami, ki jih ljudje izgubljamo vsakodnevno. Na dan naj bi odrasla oseba izgubila tudi do 1,5 grama odmrlih kožnih celic. S to količino se lahko vsak dan nahrani približno 100.000 pršic.

Požrejo lahko do polovice lastne telesne mase. Nato v naslednjih treh do štirih mesecih izločijo za 300 do 400-kratno maso iztrebkov v obliki kroglic. Okoli kroglic je plast sluzi, ki se prilepi na tekstilna vlakna. Čez čas se te kroglice izsušijo in razpadejo na mikroskopsko majhne drobce, ki nato lebdijo in se vrtinčijo v zraku, mi pa jih vdihnemo. Alergija na pršice je torej odziv našega imunskega sistema na njihove iztrebke.

Kaj lahko storite sami za preprečitev težav?

Ključno je redno prezračevanje prostorov. Zaželeno je, da prostor, v katerem spite, prezračujete večkrat na dan, po vsaj 5-10 minut. Predvsem je učinkovito prezračevanje ob suhem in hladnem vremenu. Vlažno vreme običajno poslabša težave z dihanjem, zato je morda bolje prezračevati takrat, ko neha deževati. Ravno tako je priporočljivo odstraniti vse prevleke, preproge in vsakršne predmete, kot so na primer plišaste igrače, v katerih bi se lahko razmnoževale.

Pomembno je tudi ohranjati ustrezno stopnjo vlažnosti v bivalnih prostorih. Optimalna naj bi bila vlažnost nekje med 50 in 60 odstotkov. Za ugotavljanje ustrezne vlažnosti si lahko kupite merilec vlažnosti. Če imate stare vzmetnice, jih je najbolje zamenjati. Običajno naj bi se sicer menjale na vsaj deset let.

Alergija na pršice in zdravljenje

Samo zdravljenje z antihistaminiki in ostalimi zdravili je brez omenjenih ukrepov nesmiselno, saj se bo obolela oseba verjetno kljub jemanju zdravil vrnila v enako okolje, kjer bo ponovno izpostavljena enakim alergenom. Med drugimi ukrepi sta sicer možni hiposenzibilizacija in tudi imunoterapija, a gre za postopka, ki trajata dlje časa, tudi do tri leta, kar pomeni visoke stroške, obenem pa obstaja tudi dokaj visoko tveganje za razvoj neželenih učinkov.

V specializiranih trgovinah in lekarnah lahko sicer kupite različna razpršila za uničevanje teh nadležnih živalic, s katerimi lahko za nekaj mesecev uspešno zmanjšate njihovo število na površinah. Vendar izberite takšne produkte, ki so biološko razgradljivi in neškodljivi za okolje ter vodne organizme.