Različne vrste opornega zidu in njihove prednosti

Funkcija opornega zidu je podpora oziroma nosilnost ter preprečevanje drsenja zemlje, hkrati pa je tudi estetski element, saj zaokroži celoten izgled okolice in hiše. Lahko je narejena iz betona ali pa jo sestavlja kamen za škarpe. Slednje so dandanes bolj pogoste, ker so bolj estetske in se bolj zlijejo z okolico v primerjavi z betonom. Priporočljivo je, da se izgled ograde čim bolj sklada z ostalo okolico in ne izstopa.

Za izdelavo ne potrebujete gradbenega dovoljenja, če je le-ta nižji ob 0,5 metra. V kolikor pa njegova višina presega 1,5 metra pa je le-to nujno za nezahtevne objekte. Pred postavitvijo je potrebna podrobna analiza terena, da se lahko določijo ustrezni parametri za izdelavo (pritisk, kakšni temelji, naklon, kakšna bo betonska mešanica ipd.).

škarpe1

Izdelava iz betona

So najhitrejše za idelavo, nevtralne na izgled, vremensko obstojne in običajno tudi najcenejše, vseeno pa moramo biti pozorni na ustrezen teren in dobro pripraviti drenažo. Lahko je sestavljena iz betonskih, lomljenih betonskih zidakov ali opažnih zidakov, ki jih izdelamo s pomočjo lesenih opažev, v katere vlijejo posebno mešanico. Kljub temu, da je zunanjost betonska, jih lahko okrasimo z različnimi naravnimi materiali, a potem se vse skupaj podraži. Prednost betonskega zidu jev tem, da zaradi svoje obstojnosti ne potrebuje neke obnove ali popravkov. Ker je to v bistvu stena vlita iz enega kosa (pri klasični izvedbi), se sile pritiska enakomerno razporedijo po celi površini, zato razen minimalnega posedanja ne pričakujemo večjih sprememb. libe

škarpe2

Izdelava iz kamna

Ločimo dve vrsti in sicer enostranske in dvostranske škarpe. Pri izdelavi le-te je pomembno, da poleg funkcionalnosti ograde ta tudi estetsko izgleda. Kamen za škarpe izbiramo glede na to kje se le-ta nahaja in kakšna je funkcija ograde. Izbirate lahko med kamni, ki so primerni za zunaj, notri, so gladki ali pohodni. Pri izbiri smo pozorni na to, da ima gradivo čim daljšo življenjsko dobo in je odporen na vremenske razmere in vplive (npr. dež, sneg). Ni vsaka vrsta  primerna za vsak prostor oziroma okolje, upoštevati moramo tudi njegove naravne lastnosti. Na primer skrilasta skala je naravno porozna in vpije veliko vode, kar lahko povzroči pokanje, česar si verjetno ne želimo.

Izberite naravni kamen za škarpe ustreznih velikosti, saj ga lahko brez dodatnega razbijanja vstavimo v zid. Namreč, premajhni bodo namreč ogrado preveč drobili, s prevelikimi  pa imamo dodatno delo. V kamnolomu lahko naročimo lomljeni kamen za škarpe, če pa želimo dodatno obdelanega, pa je na voljo pri raznih ponudnikih (tak je seveda tudi dražji), saj gre za ročno obdelane skale (npr. naravno klana površina).

škarpe

Kakšne kamnite ograde so na voljo?

Kamen za škarpe najdemo v treh različnih variacijah oziroma obdelavah  in sicer naravno klani, staran antični in staran antično-klani. Površina, ki je naravno klana se lepo poda na podeželski stil, saj daje občutek rustikalnosti. K modernejšim zasnovam objektov se bolje poda naravno klana antična površina, starana antična površina pa s svojimi odtenki doda estetsko noto na končni videz okolice hiše. Kamen za škarpe se razlikuje tudi tudi glede na morebitno predhodno obdelavo (npr. klana, rezana, starano klana površina; ročno klan ali žagan rob) in velikosti posameznega kosa.

Gradivo  primerno za zunanjo in notranjo uporabo je rumeni marmor, travertin, apnenec, peščenjak, marmor, kvarcit Luserna in tuf. Med gladke skale spadajo travertin, marmor in apnenec, med pohodne pa peščenjak, marmor, tuf ter apnenec.

izgradnja škarpe

Izdelava oziroma polaganje

Ko imamo postavljene temelje, ki so običajno betonski, sledi polaganje izbranega materiala. Kamen za škarpe polagamo en zraven drugega in vmes fuge polnimo s cementno malto ali pa z mešanico peska in zemlje, odvisno glede na to, za kakšen način izvedbe smo se odločili (moker ali suh). Pri polaganju smo pozorni na par detajlov in sicer: večje in lepše kose položimo spredaj, zadaj pa naložimo manjše in tiste, ki niso tako estetski; da so rege med kladami enakomerne in se v eni točki ne stikajo več kot tri rege naenkrat ter da so skale oziroma klade obrnjene rahlo navznoter.

Izdelava podpornega zidu je zahtevna. Ker ima poleg nosilne funkcije tudi estetski učinek na okolico je pomembno, da se za izdelavo obrnemo na strokovnjake na tem področju.

dekorativna ograja

Dekorativna ograda

Sestavljene so lahko iz betonskih zidakov ali škarpnikov, njihova funkcija pa je predvsem nuditi estetski zaključek hiše ali dvorišča, brez večjih gradbenih posegov. Izbira ustreznega dekorativnega gradiva za bivalne prostore pripomore k boljšemu počutju, prijetni atmosferi in estetskemu videzu prostora. Naravni materiali so unikatni, saj niti dve površini nista enaki, hkrati pa v prostor vnese občutek narave. Zaradi svojih barv in vzorcev jih lahko kombiniramo z različnimi slogi opremljanja (od klasike do sodobnih smernic) in so primerni tako za notranje kot zunanje prostore.

Oporni zid iz lesa

Oporni zid iz lesa

Izvedbe iz lesa ne vidimo pogosto. Verjetno je razlog tudi v tem, ker les ni tako obstojen in neobčutljiv kot kakšen drug naraven material. Zahtevni so tudi za vzdrževanje in potrebujejo redno pregledovanje in nego. Prednost lesenega zidu pa je cena, enostavna izdelava in konec koncev gre vseeno za naravno dobrino, ki ga je mogoče reciklirati in zamenjati. Običajno ga uporabimo le za začasno rešitev.