prehrana in zdravje

Kako prepoznati poporodno depresijo in kako ukrepati?

Depresija po porodu in stanje, ko novopečena mamica namesto nepopisnega veselja občuti popolnoma nasprotna čustva, je veliko bolj pogosta, kot si morda mislimo. Najmanj ena ali dve ženski od desetih po rojstvu otroka postaneta tesnobni ali depresivni, NIJZ ocenjuje, da v Sloveniji vsako leto za tem trpi 1800 do 3600 žensk.

Stanje anksioznosti vsaka ženska občuti drugače, pojavljajo se lahko različne kombinacije občutkov ali samo nekateri izmed njih. Kar je pri tem pozitivnega je, da to slabo počutje ne traja večno in da se ga da uspešno obvladovati. Prvi korak, ki ga novopečena mamica lahko naredi, je prepoznavanje težave in iskanje ustrezne pomoči. Preberite, kakšni so poporodna depresija znaki.

poporodna depresija

Zakaj nastopi depresija po porodu?

Nezadovoljstvo, utrujenost in strah so krivci za nihanja v razpoloženju, ki ga občuti ženska. Pravih vzrokov, zakaj nastopi depresija po porodu, ne poznamo. Najverjetneje gre za medsebojno učinkovanje različnih dejavnikov, kot so hormonske spremembe, osebnostne značilnosti, naučeni odzivi na stresne okoliščine, kemična neravnovesja v telesu, nove in nepredvidljive zahteve materinstva ali družbene razmere, v katerih ženska postane mama. Depresija po porodu se pogosto označuje kot bolezen ali motnja, ki je povezana s spremenjenimi biokemičnimi procesi v možganih. Velikokrat se pojavi mesec ali dva po rojstvu, njeno trajanje pa je odvisno od vsake posameznice in lahko traja tudi več mesecev.

poporodna depresija2

Različna stanja žensk po rojstvu otroka

Ni vsako slabo razpoloženje, utrujenost ali stiska že znak čustvene motnje. Obstajajo tri različna stanja, ki jih ženska lahko občuti po rojstvu: otožnost, depresija in psihoza. Za otožnostjo trpi kar petdeset od stotih mamic, depresija po porodu pesti med pet in dvajset od stotih mamic, psihoza pa doleti eno od tisoč žensk. Iz podatkov vidimo, da stiske po rojstvu niso redke, vendar ženske o njih ne govorijo rade in jih le redko priznajo. Otožnost, ki se pojavi namesto veselja, je namreč še vedno stigmatizirana.

Poporodna depresija znaki bolezni

Najpogostejša pokazatelja sta dva, depresija in občutek tesnobe. Za prvega so značilni občutki nesposobnosti, nemoči, žalosti, nemirnosti, obupa in pomanjkanje volje do življenja. Kaže se kot slabo počutje, utrujenost, pomanjkanje energije, težave s spanjem ter nezbranost. Matere imajo pogosto občutek manjvrednosti ali krivde, veliko jokajo, so potrte ali čutijo pretirano osamljenost in zapuščenost. Prav tako se pojavijo težave z osredotočenostjo, nezanimanjem za spolnost ter povečan ali zmanjšan apetit. Namesto v radostih z otrokom mati ne uživa v stvareh, ki jih je navadno rada počela, prisotno pa je tudi nezanimanje za otroka ali pretirana skrb zanj. Drug pokazatelj je tesnoba. Mlado mamico spremljajo neprijetni telesni občutki, kot so mravljinčenje v rokah in nogah, oteženo dihanje, pospešen ali neenakomeren utrip srca, vsiljive, bizarne ali tuje misli, napadi panike in tudi misli na škodovanje sebi ali otoku.

poporodna depresija3

Kako si lahko mamica pomaga sama?

Ključnega pomena je, je mamica zdrava. K temu sodi predvsem pravilno delovanje ščitnice, zadostno uživanje kakovostne hrane in s tem nadomestitev vitaminov in mineralov. Poleg tega je pomembno, da se ženska posveti svojim občutkom in mislim, da načrtuje svoj dan in da kljub novi vlogi najde čas zase in za stvari, ki jo osrečujejo in napolnijo z energijo. Pomembno je gibanje na svežem zraku, za pomoč pa brez slabe vesti prosi koga od bližnjih. V oporo ji naj bo tudi partner, s katerim se pogovarja in mu zaupa v primeru slabih misli in občutkov.

poporodna depresija22

Kako ukrepati?

Čeprav se nekatere ženske samostojno opomorejo, je dokazano, da se prej počutijo bolje, če poiščejo pomoč, podporo ali zdravljenje. Depresija pri porodu hitreje mine, če imajo matere možnost pogovora s svetovalci, ki jih razumejo in podpirajo. Že pogovor z drugimi ženskami, ki so doživele podobne izkušnje, so lahko v veliko pomoč. Poleg psihoterapije lahko pomagajo tudi zdravila, vendar se priporočajo le v primeru hujšega poteka motnje ali kadar psihoterapija ni dovolj učinkovita.