Kostna gostota: tako se diagnosticira osteoporoza
Zaradi staranja prebivalstva, pretežno sedečega načina življenja ter pomanjkanja fizične aktivnosti in slabih prehranjevalnih navad je osteoporoza postala zelo pogosta bolezen. Samo v Sloveniji se z njo spopada približno 140.000 ljudi. 400 jih utrpi zlom kolka, od tega jih 60 % ostane invalidov. Osteoporoza ne, zanjo zboli vsaka tretja ženska po 50. letu ter vsak peti moški nad od 65. let. Po ocenah strokovnjakov naj bi se v Evropi vsakih 30 sekund zgodil zlom zaradi krhkosti skeleta. V boju proti bolezni lahko največ naredimo sami, z gibanjem, zdravo prehrano in rednimi pregledi, kjer se izmeri kostna gostota vrednosti pa povedo, kakšno je stanje našega skeleta. Več o tem, kako do bolezni pride, kako se jo odkrije in zdravi, pa v nadaljevanju.
Kako deluje človeški skelet?
Človeški skelet je sestavljen iz beljakovinskega ogrodja, v katerem se nalagata kalcij in fosfat. Skelet se vse življenje obnavlja, okrog 10 let je potrebno, da se obnovi celotno telo. Stari skelet se razgradi, na tem mestu pa se tvori nov. V mlajših letih se nova skeletovina nalaga hitreje in prehiteva razgradnjo, nekje po 30. letu pa se kostna gostota začne postopno zmanjševati.
Da nas je doletela osteoporoza, največkrat izvemo šele, ko pride do nenadnega zloma, kar pa velikokrat pomeni, da je bolezen že precej napredovala. Za pravočasno odkrivanje bolezni je ključno merjenje poroznosti (MKG). Meritve se izvajajo s pomočjo posebne naprave in rentgenskih žarkov, ki pa za ljudi ni škodljiva. S ponovnimi meritvami v določenem obdobju se lahko ocenjuje izgubo mase, napredek bolezni in predlaga zdravljenje.
Kaj je osteoporoza?
Osteoporoza je bolezen, za katero je značilna nizka kostna gostota. Skelet, ki je bil nekdaj trden in močan, zaradi staranja, kajenja, prekomernega uživanja alkohola, slabe fizične aktivnosti in drugih dejavnikov postane porozen. To pomeni, da gradniki skeleta postanejo tanjši, zračnost v njih pa večja, zaradi česar postane bolj krhek in lomljiv. Pri nekaterih posameznikih lahko že vsakdanji premiki, kot so predklon ali dvig težkega bremena, povzročijo zlom.
Največkrat se diagnoza pokaže ravno ob poškodbi in žal je takrat bolezen že precej napredovala. Najpogostejše poškodbe so zlom vretenc, kolka, roke ali zapestja. Za preventivo lahko največ naredimo sami, z uravnoteženo prehrano, bogato s kalcijem in vitaminom D, pa tudi z redno telesno aktivnostjo in raztezanjem. Kasneje, ko bolezen že nastopi, so ti ukrepi še toliko pomembnejši, glede na napredek bolezni pa lahko zdravnik predpiše tudi zdravila za blaženje in preprečevanje poškodb.
Kostna gostota vrednosti na izvidu
Na podlagi dejavnikov tveganja, ki nakazujejo večjo verjetnost za razvoj osteoporoze, vas bo vaš osebni zdravnik napotil na merjenje (MKG). Kostna gostota se izračuna na osnovi meritev z dvoenergetsko rentgensko absorpcijo (DXA metodo), s pomočjo katere se postavi definicija osteoporoze. Pri tem se upošteva standardni odklon (T-vrednost) od rezultatov zdravih mladih ljudi, kjer je kostna gostota maksimalna. Rezultati med 0 in -1 veljajo za normalne. Rezultati od -1 do -2,5 nakazujejo predstopnjo osteoporoze, medtem ko rezultati večji od -2,5 kažejo na napredni potek osteoporoze. Odvisno od posameznega centra merjenja, MKG merijo na dveh ali treh mestih – na ledveni hrbtenici, na levem kolku, lahko pa tudi na desnem kolku in na podlahti roke.
Kdaj k zdravniku?
Osteoporoza se pogosteje pojavi pri ženskah kot pri moških, največkrat po 50. letu. Zdravniki priporočajo, da se pri ženskah MKG prvič izmeri ob nastopu menopavze. Čeprav je pregled samoplačniški, pa je ključen za zgodnje odkrivanje bolezni. Pregled je priporočljiv tudi za tiste, ki opravljajo sedeče delo, ki se premalo gibljejo, imajo nizko telesno težo in imajo katere kronične bolezni (celiakija, ščitnica, rakava obolenja ipd). Bolezni so izpostavljeni tudi tisti, ki jemljejo določena zdravila (kortikosteroide ali heparin), ki prekomerno uživajo alkohol, kadijo in že imajo bližnjega sorodnika z diagnosticirano nizko kostno gostoto.