storitve

Ker življenja in premoženja ni mogoče nadomestiti

V Sloveniji mora biti požarni red pripravljen za stanovanjske, poslovne in industrijske objekte, kar določa šesti odstavek 35. člena Zakona o varstvu pred požarom (Uradni list RS, št. 3/07 – uradno prečiščeno besedilo, 9/11, 83/12 in 61/17 – GZ). Lastnik ali uporabnik objekta mora zagotoviti izdelavo dokumenta, razen v primerih, za katere zakon določa izjeme. Pri tem je pomembno razumeti, da požarni red ni namenjen izključno izpolnitvi zakonskih obveznosti, temveč predvsem preprečevanju požara in izboljšanju varnosti ter zaščiti ljudi in premoženja v primeru nesreče. Več si preberite na naslovu: https://www.projekt-varnost.si/pozarni-red.

varstvo pri delu izpit 1 (1)

Obvezno usposabljanje

Varstvo pri delu izpit za študente in zaposlene je ključni del zagotavljanja varnega delovnega okolja, saj zakonodaja zahteva, da je vsak zaposleni ustrezno seznanjen s pravilnimi postopki za varno opravljanje svojih zadolžitev. Obveznost usposabljanja velja v več primerih, med drugim ob sklenitvi novega delovnega razmerja, pred razporeditvijo na drugo mesto, ob uvedbi nove tehnologije ali novih sredstev ter ob spremembah v procesu, ki bi lahko vplivale na varnost zaposlenih. Varstvo pri delu izpit zagotavlja, da zaposleni pozna nevarnosti v svojem procesu, razume pravilne postopke ravnanja in zna oceniti tveganja, s katerimi se lahko sreča. Usposabljanje pa ni enkratna obveznost, saj mora delodajalec poskrbeti, da se usposabljanje v rednih intervalih obnavlja.

Posledice neizpolnjevanja obveznosti

Če požarni red ni pripravljen, so življenja zaposlenih in obiskovalcev v objektu slabše zavarovana, saj se tveganje za nastanek poškodb, smrti ali gmotne škode bistveno poveča. Premoženje lastnikov ali uporabnikov industrijskih in poslovnih objektov je izpostavljeno dodatnim tveganjem, saj se lahko ob hudih posledicah nesreče celoten delovni proces ustavi, kar pomeni velike izgube prihodkov. Zavarovalnica lahko zaradi neizpolnjevanja zakonsko predpisanih obveznosti zavrne izplačilo zavarovalnine. Inšpektorat za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami lahko v primeru ugotovljenih kršitev izreče denarno kazen, ki je odvisna od odgovorne osebe in narave prekrška ter se lahko giblje med 300 in 20.000 evri. Za požarni red pa je cena izdelave od 180 € naprej.

Redno obnavljanje znanja in prilagodljivi termini

Rok za ponovni varstvo pri delu izpit ne sme biti daljši od dveh let, kar zagotavlja, da so zaposleni vedno seznanjeni tudi z morebitnimi spremembami v procesu ali zakonodaji. Pri večjih skupinah delodajalec lahko organizira varstvo pri delu izpit neposredno na sedežu podjetja, kar je še posebej priročno za proizvodne obrate, pisarne ali delovna okolja, kjer bi bil odhod zaposlenih na drugo lokacijo motnja za delovni proces. Če razpisani termini posamezniku ali podjetju ne ustrezajo, se je mogoče dogovoriti za drug termin po telefonu, kar dodatno izboljšuje dostopnost storitve.

požarni red

Namen in vsebina temeljnega dokumenta

Požarni red je temeljni dokument s področja požarne varnosti v objektih. Z njim lastnik ali uporabnik določi organizacijo varnosti, opredeli naloge odgovornih oseb, zaposlenih, stanovalcev ali obiskovalcev ter vzpostavi sistem za zagotavljanje varovanja pred nastankom nesreče. V dokumentu so določeni preventivni in operativni ukrepi, ki temeljijo na delovnem ali bivalnem okolju ter natančna navodila za ravnanje v primeru nesreče. S tem se zagotavlja preglednost, jasna porazdelitev odgovornosti ter hitrejše ukrepanje v nepredvidljivih situacijah.

Izkušena ekipa in prilagojeno usposabljanje

Podjetje, ki varstvo pri delu izpit izvaja, se lahko pohvali z dolgoletnimi izkušnjami na tem področju ter s strokovno usposobljenim kadrom. Pri tem se varstvo pri delu izpit vedno prilagodi posebnostim okolja in morebitnim tveganjem, ki so povezana s posameznimi poklici. Usposabljanje je mogoče izvesti tudi na samih mestih, kar zaposlenim omogoča boljše razumevanje postopkov v realnem okolju, kjer proces dejansko poteka. Stranke cenijo dostopnost, odzivnost in prilagodljivost izvajalca, kar potrjuje dolgoletno uspešno delo in visoka stopnja zadovoljstva udeležencev. Cena usposabljanj znaša 34 evrov na osebo, kar predstavlja ugodno in dostopno rešitev za posameznike in podjetja, ki želijo izpolniti zakonske obveznosti ter hkrati poskrbeti za svoje zaposlene.

Požarni red vsebuje celovite varnostne ukrepe, med katere sodijo odstranjevanje gorljivih snovi iz požarno ogroženih prostorov, določitev največjega dovoljenega števila oseb v objektu glede na njegovo namembnost, opredelitev nevarnosti eksplo­zije, gorljivih odpadkov in vžiga električnih, plinskih ter drugih naprav ter navodila za hitro in varno evakuacijo. Prav tako so v dokumentu določeni načini preverjanja izvajanja varnostnih ukrepov ter usposabljanja zaposlenih ali stanovalcev, kar zagotavlja dolgoročno in učinkovito nadzorovanje varnosti.

varstvo pri delu izpit 2 (1)

Kdo vse mora opraviti preverjanje znanja?

Delodajalec mora določiti obvezne preizkuse znanja, kadar obstaja možnost poškodb ali zdravstvenih posledic pri procesu. To se običajno zapiše v oceni tveganja, ki jo pripravi izvajalec s pooblastili. Preverjanje znanja ne sme preseči dvoletnega intervala, kar pomeni, da morajo delavci znanje redno osveževati. Usposabljanje je potrebno za vse zaposlene pri delodajalcu, ne glede na obliko pogodbe. Med obvezne udeležence sodijo tudi delavci, ki delajo prek agencij, potreben je tudi varstvo pri delu izpit za študente, ki delajo preko servisev ali drugih oblik zaposlitev.

Požarni red morajo izdelati vsi lastniki ali uporabniki stanovanjskih, poslovnih in industrijskih objektov, kjer se izvajajo dejavnosti, razvrščene v skladu s standardno klasifikacijo dejavnosti ter enotno klasifikacijo vrst objektov. Dokument pa ni potreben pri eno- in dvostanovanjskih stavbah, kolesarnicah, nadstreških na postajališčih, javnih sanitarijah, glasbenih paviljonih, kapelah, kulturnih spomenikih, objektih žičnih naprav, javnih telefonskih govorilnicah, svetilnikih in drugih signalizacijskih objektih ter pri nestanovanjskih kmetijskih stavbah, ki niso namenjene opravljanju registrirane dejavnosti s področja kmetijstva, gozdarstva ali lova.